Modre misli Barbi Blond.

Nekaj malega o pravljicah

barbiblond — Thu, 14 Aug 2008 09:19:21 +0000

Nikoli nisem imel težav s samozavestjo.
Roko na srce- imel sem jih. Imam jih še danes. Ne zaradi njene majhnosti in retardiranosti, temveč zaradi njene veličine. Štrli mi iz ušes, sili iz oči in ob najbolj neprimernih priložnostih zleti z jezika. Sem krepko zgrajen, a včasih moram do komolcev prekrižati roke pred sabo, da jo zadržim vsaj za rebri.
Nikoli se nisem trudil, da bi jo oklestil na standardno mero. Le zakaj, če se s tem trudijo drugi?
Nedeljskega jutra v zgodnjih sedemdesetih je imela enega tistih dni, ob nesebični pomoči mladosti, dobre službe in posledično polnih žepov. V njih nisem valjal ničvredne solate, ki na poti v trafiko izgubi pol svoje veljave, dinar je imel svojo ceno, večina pa nas je bila prepričana, da inflacija sodi v strokovni slovar jedrskih fizikov.
V obleki in skockan v belo srajco, z Omego na zapestju in vojaškim redom v laseh, sem odšel z znancem na sejem, da si kupim avto. Ne kar kakšnega, temveč primernega mojemu razpoloženju, ki se je poigravalo z belimi oblaki na svežem nebu. Ni bila važna znamka, barva, cena, temveč le eno- je pravi ali ni.
Bil je pravi. Sedel sem v čudovito črno, do sijaja spolirano žabo z usnjenimi sedeži in zatemnjenimi šipami, v varno in zmogljivo škatlo, v kateri je bilo še dovolj prostora za primerno gospodično in moj ego, ki se je brezskrbno razlezel po zadnjih sedežih. Znanca sem prepustil družbi dišeče pleskavice in se z zavidanja vrednim pospeškom obrnil proti domu.

(more…)

“Vi ste ta trenutek edini, ki v tej stavbi natančno ve, kaj dela!”

barbiblond — Mon, 04 Aug 2008 09:41:21 +0000

Napis na WC-ju v poslopju VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE.

Če ne verjameš in se ti da, preveri z anketo. Tu je vzorec.

Dosje zimske gate

barbiblond — Mon, 28 Jul 2008 14:21:50 +0000

Naj bodo zimske gate za 50 evrov, čeprav je šlo za nekaj drugega. Prodajala sem jih preko zime, ne kot nov, ampak kot nerabljen izdelek, potem pa, jasno, oglasa nisem podaljšala. Pa ga je vseeno odkril kupec, prišel ponje in kasneje ugotovil, da ne delujejo. Vse skupaj res ni bilo najbolj pametno z moje strani, zmenila sem se pred trgovino poleg naše hiše, ker sem imela polno stanovanje obiskov in nobenega parkirnega prostora več, sem pa stvar preizkusila pred mojimi gosti.

V redu, sprijaznila sem se, da je človek dobil krš (mogoče dež?), v afektu obljubila vračilo denarja, po premisleku pa predlagala, da jih popravim na svoje stroške. Ok, polomila sem ga, robe nisem preizkusila pred njim, splet okoliščin pač. (No, poleg 50 ojrčkov sem pokasirala še prehlad, na 20 m in v 5 min sem bila zalita od nespodobno mrzle plohe.)

Skorajda sva se po parih telefonijadah že konkretno dogovorila kako in kdaj naprej, ko mi je kupec začel dan za dnem pošiljati napsihirane sms-e: (more…)

Tistega vročega dne

barbiblond — Sat, 19 Jul 2008 10:38:52 +0000

“Tistega vročega dne v poznih sedemdesetih sem zakorakal iz otroštva v odraslost. To sem storil s pogumom, ki so ga nekateri označili za nepojmljivo predrznost, nevede, in le v enem segmentu zrelosti.
Dotični korak mi je prinesel številna spoznanja. Najbolj neprecenljivo je bilo tisto o Pravici, prelestni deklici prevezanih oči. Ugotovil sem, da revica ni le slepa, ampak tudi gluha kot noč.
Letovali smo na Stenjaku, kakor Slovenci pravimo otočku Sv. Jeronima v bližini Pule. Osnovnošolcev nas je bilo ogromno, saj je bilo to znano otroško letovišče. Mi, domovci, smo takšne počitnice doživeli prvič. Imeli smo se čudovito, če izvzamem modrice, ki sem jih prislužil od vzgojitelja. Deležen sem jih bil, ker sem pred tem z njimi tudi sam okrasil razvajenega mulca iz naše skupine, ki je teden dni dobesedno prosil zanje.
Sedel sem na obali in strmel na Brione, na najbližji in največji otok Titovega carstva.
»Tja grem, k Njemu. On bo razumel,« sem rekel sošolcu, ki je strmel v daljave skupaj z mano.
»Kam?« je vprašal.
»K našemu Titu,« sem rekel med skokom v morje.
»Počakaj, s tabo grem!« je zakričal in skupaj sva odplavala v smeri našega predsednika. Pred nama je bil vsaj kilometer naporne vodne poti, ki sva jo v tišini premagovala meter za metrom.
Bila sva utrujena, vendar nisva imela kje počivati. Malo čez polovico je začel prostovoljec težko loviti sapo in obupano kriliti z rokami.
»Utonil bom, utonil bom!« je kričal. (more…)

Bojda je danes najtežji poklic manekenstvo?

barbiblond — Thu, 10 Jul 2008 13:49:22 +0000

V to penkovo solzno dolino ena resnična, ki izvira iz naših logov. Poškodovani krovec svoji zavarovalnici podrobneje opisuje težke posledice svojega nepremišljenega ravnanja.

»Kot odgovor na Vašo prošnjo, da potrebujete več informacij o moji nesreči, vam sporočam naslednje:
Pod številko 3 poročila o nezgodi sem kot vzrok nesreče navedel »nepremišljeno ravnanje«. Prosili ste me, naj natančneje opišem, kaj sem s tem mislil.
Po poklicu sem krovec. Na dan nesreče sem delal sam na strehi šestnadstropne novogradnje. Ko sem končal delo, mi je ostalo še približno 250 kg opeke. Ker je nisem hotel nositi navzdol po stopnicah, sem se odločil, da jo bom po zunanji strani spustil navzdol v vedru. Čez škripec sem napeljal vrv, ki sem jo na eni strani pritrdil na tla, na drugi konec pa sem privezal vedro in vanj naložil opeko. Nato sem se vrnil dol in odvezal vrv. Trdno sem jo držal, da bi vedro z 250 kg opeke čim bolj počasi prispelo na tla.
Kot je razvidno iz številke 11 mojega poročila, je moja takratna telesna teža znašala 75 kg, kar me je v tistem trenutku zelo presenetilo in sem izgubil tla pod nogami. Začelo me je vleči navzgor. Izgubil sem prisebnost in pozabil izpustiti vrv. Na tem mestu mi verjetno ni treba dodati, da me je vleklo navzgor z vedno večjo hitrostjo.
Približno v višini tretjega nadstropja sem srečal vedro, ki je prihajalo iz nasprotne strani. To pojasni poškodbe na lobanji in zlomljeno ključnico. Pa vendar mi je to srečanje le neznatno zmanjšalo hitrost. Še vedno me je vleklo navzgor, dokler mi škripec ni vase potegnil prednjih členkov mojih prstov. (more…)

Resnica o božičnih jelenih

barbiblond — Mon, 17 Dec 2007 13:37:51 +0000

Ali ste vedeli, da jeleni odvržejo rogove (se reče temu, da se levijo?) v začetku zime, ponavadi konec novembra do srede decembra, jelenčice pa jih zadržijo do spomladi, ko imajo mladičke.

To pomeni, da so vsi božičkovi jelenčki, od Rudolfa do Blitzna, jelenčice!!! To bi si sicer lahko mislili, saj kdo drug bi pa še zmogel tako nalogo, namreč vleči debeloritega moškega s prtljago naokrog čez cel svet v eni sami noči, ne da bi se pri tem izgubil.

Tukaj pa Mirka, Bina, Katra, Tonka, Dragica, Rezka, Zina in Mojca v akciji .

DaVincijeva koda z glasbeno spremljavo

barbiblond — Mon, 10 Dec 2007 15:23:45 +0000

Nek računalniški tehnik zatrjuje, da je odkril resnično Da Vincijevo šifro. Na slikarski mojstrovini Zadnja večerja je identificiral glasbene note, s katerimi je mogoče zaigrati 40 sekund trajajočo glasbo. Giovanni Maria Pala je pojasnil, da vsak hlebec kruha na sliki predstavlja noto, ki skupaj kombinirajo rekviemu podobno glasbo. Pala je na sliko iz 15. stoletja, na kateri je Da Vinci narisal Jezusa Kristusa pri večerji s svojimi 12. apostoli pred njegovo aretacijo in križanjem, narisal pet notnih črt in ugotovil, da vsak hlebec kruha na mizi ter roke Jezusa in njegovih apostolov predstavljajo posamezno noto.S pomočjo not je mogoče zaigrati Himno Bogu, ki jo Pala opisuje kot »zvočni zapis, ki poudarja Jezusovo hrepenenje«.Alessandro Vezzosi, direktor Da Vincijevega muzeja v Toskani, ki je navdušen nad novo teorijo, je povedal, da je umetnik sicer najbolj znan po svojih slikah, skulpturah in izumih, vendar pa je bil tudi glasbenik.
Vir: Svarog

Pa še odziv dveh živčnih modelov na glasbeni prevod slikarske umetnine:
Znani glasbeni konzultant: »Ni mi jasno, kaj je ta tip kadil, bi pa rad tudi sam poskusil.«
Neznani avtor: Če bomo poslušali od zadaj naprej, bomo mogoče slišali: Elvis je živ! »

Kjer je harmonija, je mogoče najti tudi glasbo.
Verjetno se boste na Urškovju strinjali, pa Pogorelići tudi.

Podrobnosti si lahko pogledate na Discovery, pa še en zanimiv cukrček z Youtube.

Ena za 29.november

barbiblond — Thu, 29 Nov 2007 14:56:41 +0000

Tako v mimohodu, + opravičilo za izgovore pri nepisanju bloga, ampak ne gre, da kar obidem stare zmešane čase, zato en slovenački komad Dol na ravnem polju od rokerjev s moravu .

Lep pozdravček vsem, ki me še niste dokončno črtali

Trabi trouble in tarot

barbiblond — Wed, 09 May 2007 12:04:59 +0000

Kaj vse zmore (in kaj ne) mali plastičnjak z vzhoda smo že skoraj pozabili in danes je zelo prikladen dan za spomine na tovarištvo in trabija.

Za tiste pa, ki še niste odpisali Milana Vidovitega, nekaj njegovih novih podvigov.

Lahko si ogledate Milana v akciji rubrike greb greb, pa po dobri srbski žurki .

Vidoviti se je namreč preselil iz tiste lesene televizije na ono dolgo, kjer nadaljuje v svojem slogu . In če še ne veste, plazma televizija je narejena iz plazma keksov, ne pa po kakšni moderni tehnologiji.

Še Milanova tarot modrost: “Ne mečem kart, ampak jih odpiram. Meče se gnoj.”

Ker je zelo delaven, si bo v bodoče zaslužil še kakšen prispevek, da ne bo preveč za današnjo praznično sredo.

Kreativci- latentni morilci?

barbiblond — Thu, 19 Apr 2007 14:41:18 +0000

Tale lucidna ugotovitev prekaša najbolj orto psihoanalizo:

“…Čo Seung Hui je bil miren, tih in neopazen študent virginijske univerze, a so na univerzi povedali, da bi lahko na podlagi njegovih dramskih besedil pri predmetu kreativnega pisanja sklepali, da je bil nagnjen k nasilju…”

ŽIVELA DRAMATIKAAAA!

Oglaševalci, slikarji, pesniki in predstavniki drugih umetniških branž, ne smejte se preveč glasno, ob naslednjem pogromu ste lahko že na vrsti.

Res, naporen teden se nadaljuje.