Arhiv za kategorijo blondiada

Razmišljaš z levo ali desno

1.06.2009

polovico možganov?

Preveri se z najboljšo optično iluzijo ever.

Če se vrti v desno- v smeri urinega kazalca, si kreativen in bolj uporabljaš desno hemisfero, če se vrti levo, si analitičen tip.

Ne se preveč trudit z odkrivanjem random finte, ker je ni. :)

 

Pomoč ljudstva: Gospodično se da obrnit z lahkoto. Pripri oči in jo glej v spodnji del nog ter ji zamenjaj smer, pa bo plesala po želji. No?

  • Share/Bookmark

Čepiniada

23.04.2009

Sem imela najboljši namen, izogniti se tej sagi. Pa ne gre. Ne bom mlela o dejstvih, ker jih ne poznam. Niti me ne zanimajo. Trači pa le do tam, kadar me zaradi njih neha bolet glava in se  od srca nasmejim. Ne s škodoželjnostjo, a ob velikem začudenju, s čim se ukvarja vesoljna Slovenija.

Proti Urški, Alešu in Nani nimam popolnoma nič. Zanje še manj.  Trojčku je uspelo prepihati zatohel tračarski vakuum v dolini Šentflorijanski po simpl kjuču: ponudba- povpraševanje. Pravzaprav obratno.

Srečen konec je neizogiben- punčka ima stanovanje in Ferrarija, avtodiler zadoščenje, Nana delo, vsi trije pa se sončijo v zasluženi slavi.

Bluziti o vrednotah je isto kot kamen v glavo- vsak ima svojo lojtro. Verjamem, da je tudi tvoja trdna kot kamen kost, s pričakovanim domoljubjem, moralo, sosedsko dobrosrčnostjo, visoko kulturna in polna skrbi za tretji svet, za globalno segrevanje in za prenovitev poletne garderobe.

Morala zgodbe je stara: Vse ženske so kurbe. Oprosti, mati, ti si neznosno poceni, bi danes rekel Njegoš ob pogledu na Urškino ločitveno doto.  Je pa res, da je denarja vse manj, še manj Ferrarijev. Če pa že so, so problem garaže.

Ja, težki časi.

Iz vsake zgodbe se trudim nekaj naučiti, sploh, ker sem iz foha. Sicer sem podobno stvar (ne tako popoprano, priznam) predlagala nekaj slovenskim velmožjem leta nazaj, pa sem očitno izbrala napačne in ni bilo odziva. Ali pa sem po svoji stari navadi zgrešila čas.

Vraga, kar naprej prehitevam, hitrost pa celo ubija! (Dokaz je celo na tem blogu, v postu o gradnji sem namigovala o pranju filmskega denarja- ne, nisem imela konkretnih virov- in glej ga zlomka,   pol leta  kasneje smo slišali o tem. )

Prisežem pa, začela se bom obnašat tržno. Sem se že trudila, ampak premalo vneto.

Prvi korak: dotičnemu gospodu bom ponudila spesnenje kontraudarca v stilu Prekletstvo 333 belih konjev in enega osla.

Drugi korak: lotila se bom mega projekta Trpljenje mladega Murka.

Tretji korak: Tiho bom sedla v kot in čakala.

Na uvedbo Univerzalnega Temeljnega Dohodka.

Po vezah (ja, brez ne gre) sem  od slovenskega paparazza dobila fotko Urške in Aleša in flagrante. Pričakujem, da mi bo katero rumeno uredništvo ponudilo ugoden odkup. No, se že učim.

  • Share/Bookmark

Dragi siolov admin,

6.04.2009

Email.si incom se je očitno spuntal do konca in ne dobim nobene pošte na te naslove in je vsaka blogovska komunikacija nemogoča.

Ž nekajkrat sem skušala zamenat nastavitev s poštnim predalom, pa mi WP prijazno odgovori, da dobim potrditveni link na novi email. Glej ga zlomka (ta je spet v podrobnostih), linka pa od nikjer?

Če bo kdo to utegnil prebrati, hvala za ukrepanje.

  • Share/Bookmark

Božje sporočilo

6.12.2008

Zaradi hude finančne krize,

s katero se v tem trenutku vsi soočamo,

bo v duhu varčevanja do nadaljnjega

luč na koncu tunela  ugasnjena .

 

Vaš večno vdani Bog

  • Share/Bookmark

Gradnja s prevodom

24.10.2008

Kot je pravilno ugotovil Blitz, se Slovenci spoznamo na vse. Ker imamo nacionalno prirojeno željo po lastni hiški, nam je gradnja najbližja in jo lahko enostavno prevedemo v filmski jezik.

Hotelir (naročnik) si zaželi objekt za nastanitev gostov in najame firmo (producenta), ta pa vodjo gradbenega projekta (režiserja), ki mu bo lahko pral možgane, če se zadeva sfiži. Ali pobral smetano , če se slučajno ne.

Ker gradbeniki morajo delati, čeprav škodo, ljudi z denarjem pa je vedno manj, si firme ali vodje projekta – ali primerki, ki so oboje v eni osebi, poleg pa še dostikrat vodovodarji, pleskarji in celo kelnarji- penzionček postavijo za lastne ne-potrebe (referenca), čeprav jim ni popolnoma jasno, kaj bodo z njim.

Najprej je treba najti parcelo (scenarij), kjer bo umotvorina stala. Idealno je, če je poleg odlične lege (aktualna umestitev v prostor in čas) na zdravem terenu (dobra zgodba), prave velikosti (dovolj manipulativnega prostora za dodelavo) in uporabnosti (dialogi in dramaturgija) tudi poceni, zato se dostikrat lotijo nadomestne gradnje (adaptacije literarnega dela ali že obstoječega scenarija), ali celo počakajo dediščino (avtor je mrtev vsaj sedemdeset let.)

Zaželeno je, da je v atraktivnem predelu, na trdnih  tleh in po možnosti brezplačna. (Režiser je tudi scenarist). Če je kdo pripravljen pljuniti par metrov vukojebine zastonj, je projektant pripravljen izsušiti močvirje ali preseliti medvede.

Stroka se bo sicer strinjala, da se pri parceli ne splača šparati. Še tako lepa hiša na hudi strmini ali bogu za hrbtom nikoli ne doseže vrednosti tiste na spodobni posesti. A stroka ometa s tujim po koprivah in lahko pametuje, praksa pa gleda na denar.

Firma (producent) naredi finančni plan. Možnosti je več, lahko stane veliko in se atraktivno turistično gradnjo odlično iztrži, lahko se vloži minimalno in se ne dobi nič, lahko se eksperimentira, ali pa se požvižga na možnost, da se gostu prvo noč usuje strop na glavo. Važno, da dočaka rešilca v prijetni družbi čedne sobarice (igralke).

Po izdelanem arhitektovem načrtu (režiser ima z razliko od vodje v gradbeništvu tudi to funkcijo!), pride na vrsto kupčkanje gradbenega materiala (prilagajanje in predelava scenarija po režiserjevih željah). Optimalno je, če večino tega najde na parceli sami. Ni le racionalno, tudi zgradba se boljše vklopi v okolje. Če je parcela slabe morfološke sestave, vodja manjkajoče naroči v bauhausu   in ker običajno firma ni pripravljena prav veliko investirati v gradbeni material, kakšno samokolnico peska in gline privleče iz obrežja Save.

Vodja nato izbere in nabere izvajalce, oziroma podizvajalce: zidarje, vodovodarje, električarje… ( snemalce, tehnike, lučkarje…), skratka ekipo, ki bo pod njegovo taktirko izmolzla maksimalno iz dane zemlje in turistično destinacijo naredila zanimivo  in uporabno.

Skratka, po borbah z bolj ali manj strokovnim kadrom, z zahtevnim naročnikom in s škrtim delodajalcem vodja projekta naredi, kar pač naredi. Nekaterim je pomembno, da jim bodo še kdaj zaupali podobno nalogo, drugim se fučka, saj so se odločili, da bodo po master pikniku uporabili hotelček za karitasovo skladišče.

Pred otvoritvijo pa seveda še najvažnejše- osebje (igralci), ki ga je treba naučiti, kako postopati z obiskovalci in ki bo ravno prav prijetno, diskretno, servilno, toplo, pa kljub temu opazno in vedno na pravem mestu ob pravem času.

Na kakšne turistične postojanke lahko naletimo? Toliko je možnosti, koliko je okusov. V tujini lahko najdemo hotel na  čudoviti parceli z malo luksuza, a z izvrstnim osebjem, kamor se radi vračamo. Lahko je  noro dobro in že zunaj  obstanemo z odprtimi usti. Včasih je motel čisto spodobno povprečje, pa osebje  potegne stranke kot za šalo. So takšni, ki bi si jih najraje ogledali le od daleč, a tudi v sebi skrivajo prijetna presenečenja .

Ne bomo se ozirali po domačih turističnih kapacitetah, saj v glavnem o njih vemo vse , ne da bi vstopili. O svetlih  izjemah  morda drugič.

Ja, in včasih se postavi kar nekaj le zato, da se denar zapravi .

Ali pa morda le opere?

  • Share/Bookmark

Nekaj za našo generacijo

8.10.2008

V teh letih,
ko ti srce zaigra,
pa se ustavi
in občutiš nemir,
ko se ti pred očmi zamegli
in v glavi zavrti
Ne ustraši se,
to ni ljubezen.

 To je infarkt!!!

 
  • Share/Bookmark

Preden se začnemo

3.09.2008

 intenzivno ukvarjat z umetno inteligenco,

naredimo raje kaj v zvezi z naravno neumnostjo.

 

  • Share/Bookmark

Veteranka Evika

22.08.2008

Vemo, kako izgledajo vojni veterani. Če imajo poleg preživetja samega vsaj še malo sreče v nesreči, dobijo v zamenjavo za amputirani ud  železje na prsa in dosmrtno penzijo.

Slednje je deležna tudi naša dvoriščna borka Evika.

Prvi rog je izgubila kot adolescentka v borbi s trmasto smreko. Drugi je klonil v izsiljeni bitki s konjem, ki je hotela biti le igra. Slaba strategija, prepočasen umik, kdo ve.

Živali se velikokrat izkažejo za bolj človeške od ljudi. Niso zamerljive. Še vedno sta velika prijatelja. Še globja čustva Evika goji do našega pasjega potepuha, s katerim občasno zarajžata po vaški promenadi, a ta zgodba si zasluži svoj post.

Ni več rosno mlada, a ob pomoči izvrstne hrane je v odlični kondiciji. Njena naloga ni produciranje mladičev in n-litrov mleka, oboje je občasna, tako imenovana kolateralna škoda. Živali imamo izključno zato, ker jih imamo radi.

Sploh pa ne daje mleka, ampak kapučino. Mleka ne maram, redko ga pijem, ker mi enostavno ne sede. Njenega pa malo na tešče, že iz spoštovanja do produkta narave, ki ima neverjetne učinke.

Kozje mleko je balzam za želodec, blagodejno za vse vrste alergij in zelo zdravilno za astmatike. Ker ne moreš več kot piti, smo ga občasno ponujali za zdravstveno občutljive otroke, le iskat bi ga bilo treba priti. Ker je največkrat ostalo, tega ne počnemo več. Ljudje so verjetno mnenja, da je tisto  za tri evre iz špara kvalitetnejše.

Koza ima v hlevu vlogo čistilke. Nase vleče viruse, bakterije in parazite, zato je pametno mleko prekuhati, saj na tisto, kar je odporna sama, ljudje običajno nismo.

Zanimivo, bojda je koza edina žival, pri kateri do sedaj niso našli raka. Zgovoren podatek.

17112007-12-54-30_0017.JPG

Evika in njena potomka Rezka

avgustrezka2008-002.jpg

Zate, porednica :D

  • Share/Bookmark

“Vi ste ta trenutek edini, ki v tej stavbi natančno ve, kaj dela!”

4.08.2008

Napis na WC-ju v poslopju VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE.

Če ne verjameš in se ti da, preveri  z anketo. Tu je vzorec. :-)

 

  • Share/Bookmark

Bojda je danes najtežji poklic manekenstvo?

10.07.2008

V to penkovo solzno dolino ena resnična, ki  izvira iz naših logov. Poškodovani krovec svoji zavarovalnici podrobneje opisuje težke posledice svojega nepremišljenega ravnanja.

»Kot odgovor na Vašo prošnjo, da potrebujete več informacij o moji nesreči, vam sporočam naslednje:
Pod številko 3 poročila o nezgodi sem kot vzrok nesreče navedel »nepremišljeno ravnanje«. Prosili ste me, naj natančneje opišem, kaj sem s tem mislil.
Po poklicu sem krovec. Na dan nesreče sem delal sam na strehi šestnadstropne novogradnje. Ko sem končal delo, mi je ostalo še približno 250 kg opeke. Ker je nisem hotel nositi navzdol po stopnicah, sem se odločil, da jo bom po zunanji strani spustil navzdol v vedru. Čez škripec sem napeljal vrv, ki sem jo na eni strani pritrdil na tla, na drugi konec pa sem privezal vedro in vanj naložil opeko. Nato sem se vrnil dol in odvezal vrv. Trdno sem jo držal, da bi vedro z 250 kg opeke čim bolj počasi prispelo na tla.
Kot je razvidno iz številke 11 mojega poročila, je moja takratna telesna teža znašala 75 kg, kar me je v tistem trenutku zelo presenetilo in sem izgubil tla pod nogami. Začelo me je vleči navzgor. Izgubil sem prisebnost in pozabil izpustiti vrv. Na tem mestu mi verjetno ni treba dodati, da me je vleklo navzgor z vedno večjo hitrostjo.
Približno v višini tretjega nadstropja sem srečal vedro, ki je prihajalo iz nasprotne strani. To pojasni poškodbe na lobanji in zlomljeno ključnico. Pa vendar mi je to srečanje le neznatno zmanjšalo hitrost. Še vedno me je vleklo navzgor, dokler mi škripec ni vase potegnil prednjih členkov mojih prstov. Beri naprej…

  • Share/Bookmark