Gradnja s prevodom

Kot je pravilno ugotovil Blitz, se Slovenci spoznamo na vse. Ker imamo nacionalno prirojeno željo po lastni hiški, nam je gradnja najbližja in jo lahko enostavno prevedemo v filmski jezik.

Hotelir (naročnik) si zaželi objekt za nastanitev gostov in najame firmo (producenta), ta pa vodjo gradbenega projekta (režiserja), ki mu bo lahko pral možgane, če se zadeva sfiži. Ali pobral smetano , če se slučajno ne.

Ker gradbeniki morajo delati, čeprav škodo, ljudi z denarjem pa je vedno manj, si firme ali vodje projekta – ali primerki, ki so oboje v eni osebi, poleg pa še dostikrat vodovodarji, pleskarji in celo kelnarji- penzionček postavijo za lastne ne-potrebe (referenca), čeprav jim ni popolnoma jasno, kaj bodo z njim.

Najprej je treba najti parcelo (scenarij), kjer bo umotvorina stala. Idealno je, če je poleg odlične lege (aktualna umestitev v prostor in čas) na zdravem terenu (dobra zgodba), prave velikosti (dovolj manipulativnega prostora za dodelavo) in uporabnosti (dialogi in dramaturgija) tudi poceni, zato se dostikrat lotijo nadomestne gradnje (adaptacije literarnega dela ali že obstoječega scenarija), ali celo počakajo dediščino (avtor je mrtev vsaj sedemdeset let.)

Zaželeno je, da je v atraktivnem predelu, na trdnih  tleh in po možnosti brezplačna. (Režiser je tudi scenarist). Če je kdo pripravljen pljuniti par metrov vukojebine zastonj, je projektant pripravljen izsušiti močvirje ali preseliti medvede.

Stroka se bo sicer strinjala, da se pri parceli ne splača šparati. Še tako lepa hiša na hudi strmini ali bogu za hrbtom nikoli ne doseže vrednosti tiste na spodobni posesti. A stroka ometa s tujim po koprivah in lahko pametuje, praksa pa gleda na denar.

Firma (producent) naredi finančni plan. Možnosti je več, lahko stane veliko in se atraktivno turistično gradnjo odlično iztrži, lahko se vloži minimalno in se ne dobi nič, lahko se eksperimentira, ali pa se požvižga na možnost, da se gostu prvo noč usuje strop na glavo. Važno, da dočaka rešilca v prijetni družbi čedne sobarice (igralke).

Po izdelanem arhitektovem načrtu (režiser ima z razliko od vodje v gradbeništvu tudi to funkcijo!), pride na vrsto kupčkanje gradbenega materiala (prilagajanje in predelava scenarija po režiserjevih željah). Optimalno je, če večino tega najde na parceli sami. Ni le racionalno, tudi zgradba se boljše vklopi v okolje. Če je parcela slabe morfološke sestave, vodja manjkajoče naroči v bauhausu   in ker običajno firma ni pripravljena prav veliko investirati v gradbeni material, kakšno samokolnico peska in gline privleče iz obrežja Save.

Vodja nato izbere in nabere izvajalce, oziroma podizvajalce: zidarje, vodovodarje, električarje… ( snemalce, tehnike, lučkarje…), skratka ekipo, ki bo pod njegovo taktirko izmolzla maksimalno iz dane zemlje in turistično destinacijo naredila zanimivo  in uporabno.

Skratka, po borbah z bolj ali manj strokovnim kadrom, z zahtevnim naročnikom in s škrtim delodajalcem vodja projekta naredi, kar pač naredi. Nekaterim je pomembno, da jim bodo še kdaj zaupali podobno nalogo, drugim se fučka, saj so se odločili, da bodo po master pikniku uporabili hotelček za karitasovo skladišče.

Pred otvoritvijo pa seveda še najvažnejše- osebje (igralci), ki ga je treba naučiti, kako postopati z obiskovalci in ki bo ravno prav prijetno, diskretno, servilno, toplo, pa kljub temu opazno in vedno na pravem mestu ob pravem času.

Na kakšne turistične postojanke lahko naletimo? Toliko je možnosti, koliko je okusov. V tujini lahko najdemo hotel na  čudoviti parceli z malo luksuza, a z izvrstnim osebjem, kamor se radi vračamo. Lahko je  noro dobro in že zunaj  obstanemo z odprtimi usti. Včasih je motel čisto spodobno povprečje, pa osebje  potegne stranke kot za šalo. So takšni, ki bi si jih najraje ogledali le od daleč, a tudi v sebi skrivajo prijetna presenečenja .

Ne bomo se ozirali po domačih turističnih kapacitetah, saj v glavnem o njih vemo vse , ne da bi vstopili. O svetlih  izjemah  morda drugič.

Ja, in včasih se postavi kar nekaj le zato, da se denar zapravi .

Ali pa morda le opere?

  • Share/Bookmark
 

21 komentarjev na “Gradnja s prevodom”

  1. vvooodnarka pravi:

    Dober večer ;) zdaj sem te pa našla :lol:

    Lp, vvooodnarka !

  2. blitz blitz pravi:

    Zdaj pa vem, zakaj imajo kupci novozgrajenih stanovanj toliko veselja, kot gledalci ob ogledu slovenskih filmov. :mrgreen:

  3. GRiSON GRiSON pravi:

    He, he, tudi pri nas imamo vice sodelavca, ki se razume čisto na vse. Če beseda nanese govora o avtomobilskih gumah, potem je strokovnjak za vse vrste gum, celo neomejeno svetovati ti zna. Če se pogovarjamo o gradnji je malo da ne arhitekt, da o filmu niti ne govorimo, vsi svetovni režiserji mu ne segajo niti do kolen. Ja nekateri zares vse vedo :lol: .

    Vsaj en kufer, bi pa tudi sam imel … mogoče bi mi kdaj prišel prav :D .

  4. barbiblond barbiblond pravi:

    Vvooodnarka,
    pzdravljena ! :)
    blitz,
    glih en tok, ja. :roll:
    Grison,
    niti ni tak problem, če se spozna na vse, eni se radi celo življenje učijo. Hudič je, ker si ne da nič dotupit in je njegova edina zveličavna resnica.
    Kufer pa zmeraj pride prav. Nikoli se ne ve, kdaj jo bo treba kam potegnit :mrgreen:

  5. Rak pravi:

    Tega jezika, v katerem predstavljaš problem, se sicer nisem učil, pa vendar razumem. Žal pa ne bodo ali hoteli razumeti tisti, ki naj bi.
    Vsak dan prinese kaj novega. Ampak kaj, ko jih je v letu samo 365. Upaj! Da se ti le uresniči. Ne pusti upanju umreti.

  6. blitz blitz pravi:

    grison, ko sem nekoč kupil avtoradio, so me sodelavci gledali kot tele v nova vrata, ker sem ga dal vgraditi avtoelektričarju: “kva, a k elektičarju si šou? Moj to kr sam nardi”

  7. Dajana pravi:

    Vau. Barbiblond. Že tale post je ena prijetna zgodba – zgradba. Zelo dobra primerjava. Veliko bolj jasno mi je, kaj se dogaja! :cool:

  8. vlatka pravi:

    barbiblond,

    odvsino ali si pesimist ali optimist in kako na zadevo gledaš ;) :D

  9. david.pelko david.pelko pravi:

    Mater, skoraj sem potreboval prevajalca :!: Mater sem blond :)

  10. barbiblond barbiblond pravi:

    Rak,
    saj se ne dam. Pa o bajti bo tudi treba enkrat razmišljat :roll:
    Blitz,
    pol pa žmigovc crkne, ko menja postajo.
    Dajana,
    hvala, no. Sem pozabila omenit, po kakšnem kjuču se izbirajo podizvajalci, ampak prepuščam vaši domišljiji ;)
    vlatka,
    se ve :lol:
    david,
    zmeraj več nas je :cool:

  11. GRiSON pravi:

    blitz, no če je le mogoče naredim kaj tudi sam, vendar so stvari, ki jih strokovnjaki prav gotovo bolje in hitreje opravijo. Je pa čisto res, da je o zadevi veliko lažje govoriti kot narediti.

  12. GRiSON pravi:

    David, včasih moraš klikniti na kakšno modro obarvano besedo, hehe :lol: .

  13. milena (Mica) pravi:

    dobr jutr,
    načelno se strinjam s teboj, vendar tudi med strokovnjaki obstajajo “strokovnjaki”.
    Spominjam se časov izpred 35 let, ko smopričeli graditi socialistični mastadont,v katerem nam je dano živeti še danes. Kočuro brez oblike, potratno, z ogromno kletjo, stopniščem…..kadar mislim na našo hišo,mi gredo dlake pokonci,grrrrrrrrrrrr.
    Takrat sem si skoraj podplate zbrusila, kolena znucala od klečanje pred odgovornimi, naj, nam, za vraga, dovolijo zidati nekaj PRAKTIČNEGA IN UDOBNEGA.
    Pa je bil odgovor odločni in hladni NE!
    Zidali boste tako kotmi ukažemo.
    In če smo hoteli imeti dom, smo ubogali.

    Podobnih butastih bajt je v naši domovini še ničkoliko. Samo pogledati je treba,pase ve, v katerem obdobju so bile katere zgrajene.
    Pri nas smo imeli to srečo, da sta se dva otroka odločila zapolniti prazen prostor,midva pa sva se preselila v prej NIKOLI rabljeno klet ,ki je bila,mimogrede, zmeraj le polna šare in navlake.
    Še zmeraj nam ostaja mansarda.Kako jo urediti, kakopostaviti stene…..da ne bo v njej polno temnih lukenj in premalo svetlobe.
    Pa raje čakamo na pravo mnenje kot da bi sami nekaj prčkali
    :-)

  14. barbiblond barbiblond pravi:

    Mica,
    kar nekaj jutr je še minilo, da sem prilezla na blog :)
    Ah, imaš prav, strokovnjakov nisem dajala v narekovaje, imam pa tudi o njih deljeno mnenje.
    Ploščičarja sem recimo morala opozarjat, kateri vogal bo viden, ker se je prav trudil s koncem, kjer stoji pralni stroj, poden pa je nagnjen tako, da voda zastaja za banjo. Ravno toliko ga je biksal, da se ni vredno tožarit in picajzlat, ampak smo nekako sproti uspeli preprečevat najhujše, kar pa ne pomeni, da ne bi moglo biti precej boljše :roll:
    Zidarija je pravi andrenalinski park za živce…

  15. vlatka vlatka pravi:

    barbblond,

    na zahodu nič novega? :D

  16. barbiblond barbiblond pravi:

    vlatka,
    nič.
    Pa bi že moralo bit kaj, se ti ne zdi ;) ?

  17. vlatka vlatka pravi:

    barbiblond,

    skoraj da ja ;)

  18. barbiblond barbiblond pravi:

    Nu, ker se navezuje na ta post in novega ni vredno, tukaj pejstam komentar, ki je bil napisan pri MC-ju, pa se ene tri dni valja v moderaciji in se je gostitelj očitno odločil, da je to njegova končna destinacija.
    Nima veze, njegov člančič je na

    http://crnkovic.blog.siol.net/2008/11/02/porocilo-ziranta/

    moj odgovor pa tule.

    “Čestitke za častno nalogo.
    Do nekje se strinjam s tabo, še bolj pa s simono. Ker se imam za scenarista, hudo dobro vem, kako deluje praksa in si tudi lahko prebereš v mojem zadnjem postu.
    Tvoje izhodišče je iz krogov, v katerih se vrtiš, moje samo scenaristično, ker se mi lobiranje po sceni upira, a ker brez tega ne gre, običajno delam s kom, ki se na to spozna.
    Lahko mi boš očital, da je scenarist brez celovečerca kot kmet brez zemlje, a ga imam, sicer televizijskega, pa vendarle. Verjetno nisi slišal zanj kakor večina drugih ne, ker je prišel ven istočasno z nekaterim drugim, ki je bil favoriziran in hvaljen in sploh in oh.
    Od kje meni, da sem scenarist? Imam redko lastnost v slovenskem filmskem prostoru, da veliko delam in imam ogromno narejenega ne glede na to, ali se snema ali ne. Ne računam na poznanstva, ki so v enem trenutku zmagovalna, v drugem mlinski kamen, ampak na to, da bo slej ko prej v naših inštitucijah odločala ekipa, ki bo prisiljena izbirati po JASNIH kriterijih. Kar se bo zgodilo, ker se bo moralo.
    Samo za primerjavo- naš kratki literarni natečaj in tuj. Za slednjega plačaš nekaj ojrčkov in dobiš dvostransko analizo vsebine, zgodbe, aktualnosti, jezika in veš, kako naprej. Pa pri nas? Večinoma se niti prebere ne vse.
    Ne strinjam se, da je letos dno našega filma, zelo verjetno, da količina da kvaliteto. Nisem jih sicer videla, a naši dobri filmi so vedno bili redkost in še lani ste vriskali, da bomo brez produkcije filmsko izumrli, letos pa, da je ta katastrofična in bi bilo boljše, da je ni.
    Po mojem mnenju sklad mora biti. Po tehtnem izboru scenarija bi se moralo dati vsakemu novemu z nekaj referencami šanso enkrat. Če se ta izkaže ali z popularnostjo med občinstvom ali z kvaliteto in dostojnimi nagradami, naj dobi naslednji film, če ni nič od tega, naj ga sklad vekov veke pozabi. Zanimivo, nikoli se nihče ne vleče za imena, ki niso v obtoku, pa so scenaristično perspektivna-
    http://www.mladina.si/tednik/200828/blaz_kutin
    http://www.film-sklad.si/index.php?module=strani&op=oseba&osebaID=6586&stranid=98
    Ne, nobenega osebno ne poznam, sem pa videla izdelke- nad obetavno. Po obupanem praskanju v naših logih bodo ali uspeli zunaj, ali se prekvalificirali in ker niso “naši” ne tako ne drugače, bo folk še vedno tulil, da ni dobrih scenaristov in režiserjev.
    Pri nas je pač tako, če te ni v novicah, lady ali drugih abotnostih, te pač ni. Koliko res pomembnih Slovencev se valja po naših medijih, pa samo mimogrede: koliko nas ve, kdo je Ivo Boscarol in koliko, kdo je Murko?”

    Sklepam, da ima MC težave z razlikovanjem med zdravim egoizmom in nadutostjo, takšne težave pa ima tako večina članov napuhaste in nastopaške slovenske estradne srenje. (Hm, je po defoltu sploh možna kakšna drugačna?)

  19. lordwales pravi:

    Poučna zgodba, ni kaj!

  20. ana od srca pravi:

    Večkrat pokukam k tebi … in ob gradnji sem pomislila na gradnjo svoje osebnosti …

    Te čase je to kar aktualno … Tudi na blogovju …

    Vse dobro! :-)

  21. barbiblond barbiblond pravi:

    lordwales,
    ja, življenjska, s prakso pa se največ naučimo.
    ana od srca,
    tudi za osebnost velja isto. ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !