Ste vedeli, da je “made in sLOVEnija” že križarilo po vesolju?
Slovenci komplekse majhnosti rešujemo na tisoč in en način. Našo pozornost običajno preokupirajo banalni, čudaški in medijsko izpostavljeni projekti, za katerimi čas izbriše vse sledi.
Škoda, da tiste prave izvirne in globalno pomembne stvari vse prevečkrat neopazno zdrsnejo mimo.
Še v času Juge, 8. februarja (kako prikladno!) 1984, (torej gre za prvi jugoslovanski predmet), je v Sojuzu T-10 odfrčala v vesolje značka Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane in tam ostala dobra dva meseca.
Več o tem pa lahko preberete v prvem, popolnoma slovenskem vsemirskem predmetu, knjigi našega najboljšega poznavalca astronavtike in kozmonavtike Vojka Kogoja Vesoljske pasti.
![]()
Leta 1999 je na simpoziju o Hermanu Potočniku avtor srečal kozmonavta Jurija Gidzenka in mu podaril knjigo, ki opisuje težave vesoljskih posadk ne le tehnično, ampak tudi z občutji v odločilnih trenutkih. Avtor osebno pozna večino astronavtov in je knjigo napisal na podlagi pogovorov o osebnih izkušnjah.
Težko si je predstavljati, kako pomembna je morala biti ta knjiga za ruskega astronavta, ki je vzel s seboj v natančno odmerjen prostor vesoljskega plovila!
Konec oktobra 2000 je tako iz današnjega Kazakstana v praznino poletela slovenska knjiga skupaj z mednarodno posadko v raketi, ki je ponesla ruski vesoljski modul Sojuz TM 31. Tam je v vesoljski postaji preživela štiri mesece in se skupaj s posadko in drugimi predmeti srečno vrnila.
Ni le zanimivo branje, ampak tudi izvirno darilo. Upam, da bo kdaj doživela ponatis v malce bolj razkošni obliki, zdaj ima format in vezavo v obliki revije ŽIT. Bila bi sicer manj primerna za vesolje, a lepša in trajnejša za na knjižno polico, kar si tudi zasluži.
Knjižico je možno naročiti .






17. april, 2007 ob 13:29
V vesolju je bila že Kranjska klobasa. S seboj jo je pred štirimi meseci ponesla Sunita Williams američanka indijsko slovenskega rodu. Več tukaj:
http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,790,176538&src=rp
17. april, 2007 ob 13:31
Zadnjič sem gimnazijki poskušal razložiti nek newtonov zakon. Razložil sem ji, da raketa v vesolju lahko ugasne motor in gre naprej z enakomerno hitrostjo. Potem me pa vpraša, kako je možno, če jo pa motor več ne potiska naprej? Samo ni pravo vprašanje, kaj to raketo potiska naprej, pravo vprašanje je, kaj naj bi jo zaviralo?
V tistem trenutku sem se počutil kot pionir Vesolja. Če bi se rodil pred 500 leti, bi se pri fiziki učili o meni. Tako pa …
17. april, 2007 ob 13:40
Tomi, res, sem že popravila. Ampak nazaj ni prišla tako srečno…
dronyx, o tebi se bodo čez 500 let učili pri kakšnem drugem predmetu
17. april, 2007 ob 14:05
Ooo a tako? Nisem imel pojma o temu barbi! Te stvari me kar zanimajo, tako da…
P.S. Me pa se najbolj zanima, kako je res koncala ta nesrecne klobasa
17. april, 2007 ob 14:25
zanimivo, zanimivo….no ja sicer pa če praviš, da sama knjiga ne izgleda preveč lepo proti kranjski klobasi niti ni imela možnosti
kranjska klobasa je pač izgledala tako dobro, da je bila za pojest 
17. april, 2007 ob 18:46
kaj šele bo, ko bom jaz odletela v vesolje?
17. april, 2007 ob 19:43
Zanimiva stvar tole naše vesolje, velikokrat gledam v nebo in razmišljam, saj ni mogoče, da smo edina inteligentna bitja v našem vesolju, le kje se skrivajo marsovci. Če je vesolje neskončno potem je nešteto število galaksij? Nikjer konca, kako je to mogoče
???
17. april, 2007 ob 20:54
London,
mene pa ta nesrečna klobasa preveč ne zanima glede na to, da ima suxa prav.
suxa,
izgleda že lepše kot kranjska, samo bolj mehka je.
Vlatka,
ti tako letiš po bližnjicah.
Grison,
neprijatelj vreba sa svih strana!
Tomi,
popravek, kozmična kranjska je made in Cleveland!
Ja, niknejmi so lahko varljivi.
17. april, 2007 ob 21:45
barbi, a je tip znal slovensko? Je pa res pomembna knjiga, da jo vzame s sabo, čeprav morda ne zna slovensko.
Mogoče je pa z njo podložil kak kos pohištva v raketi.
17. april, 2007 ob 21:58
Za pametnega Rusa to res ne sme bit problem! Mislim, podlaganje pohištva v raketi
17. april, 2007 ob 22:27
če se ga le ni prej po rusko nalokal.
18. april, 2007 ob 21:37
barbiblond,
ne letim, le izbiram si jih
18. april, 2007 ob 21:38
grison,
v vesolju je sedem sonc in ohaha planetov okoli njih. Zdaj pa razmišljaj, koliko je lahko še inteligence okoli
19. april, 2007 ob 06:10
Ne verjamem, da jih je samo sedem, zagotovo jih je neskončno :mrgreen:.
19. april, 2007 ob 16:50
Blitz,
brez škode, je vajen.
Vlatka, Grison,
tale 7 je simbolična, a ne?
20. april, 2007 ob 08:20
Upam, da zares samo simbolično, naslednje leto mi je obljubljeno, da bom spoznal marsovca iz devetega ozvezdja
.
20. april, 2007 ob 21:11
Bomo počakali, da boš prvi Slovenec v vesolju.
21. april, 2007 ob 11:26
barbiblond,
preverjeno: sedem.