Voščilo

31.12.2009

Staro leto srajčko slači,
sveže zlikano oblači.
Srajčka je poslikana,
z vzorci drobcenih želja.


Izberite vzorček zase
takšnega, ki bo za vse čase
čipkal zdravje, mir in srečo.
Raztegnite ga v ljubečo
mavrico okrog planeta,
ki ne bo nikoli sneta.


Vaša bb

(nemarna blogovka zadnje čase, a v letu 2010 se bom popravila, obljubim :) )

 

 

 

 

 

  • Share/Bookmark

Razmišljaš z levo ali desno

1.06.2009

polovico možganov?

Preveri se z najboljšo optično iluzijo ever.

Če se vrti v desno- v smeri urinega kazalca, si kreativen in bolj uporabljaš desno hemisfero, če se vrti levo, si analitičen tip.

Ne se preveč trudit z odkrivanjem random finte, ker je ni. :)

 

Pomoč ljudstva: Gospodično se da obrnit z lahkoto. Pripri oči in jo glej v spodnji del nog ter ji zamenjaj smer, pa bo plesala po želji. No?

  • Share/Bookmark

Čepiniada

23.04.2009

Sem imela najboljši namen, izogniti se tej sagi. Pa ne gre. Ne bom mlela o dejstvih, ker jih ne poznam. Niti me ne zanimajo. Trači pa le do tam, kadar me zaradi njih neha bolet glava in se  od srca nasmejim. Ne s škodoželjnostjo, a ob velikem začudenju, s čim se ukvarja vesoljna Slovenija.

Proti Urški, Alešu in Nani nimam popolnoma nič. Zanje še manj.  Trojčku je uspelo prepihati zatohel tračarski vakuum v dolini Šentflorijanski po simpl kjuču: ponudba- povpraševanje. Pravzaprav obratno.

Srečen konec je neizogiben- punčka ima stanovanje in Ferrarija, avtodiler zadoščenje, Nana delo, vsi trije pa se sončijo v zasluženi slavi.

Bluziti o vrednotah je isto kot kamen v glavo- vsak ima svojo lojtro. Verjamem, da je tudi tvoja trdna kot kamen kost, s pričakovanim domoljubjem, moralo, sosedsko dobrosrčnostjo, visoko kulturna in polna skrbi za tretji svet, za globalno segrevanje in za prenovitev poletne garderobe.

Morala zgodbe je stara: Vse ženske so kurbe. Oprosti, mati, ti si neznosno poceni, bi danes rekel Njegoš ob pogledu na Urškino ločitveno doto.  Je pa res, da je denarja vse manj, še manj Ferrarijev. Če pa že so, so problem garaže.

Ja, težki časi.

Iz vsake zgodbe se trudim nekaj naučiti, sploh, ker sem iz foha. Sicer sem podobno stvar (ne tako popoprano, priznam) predlagala nekaj slovenskim velmožjem leta nazaj, pa sem očitno izbrala napačne in ni bilo odziva. Ali pa sem po svoji stari navadi zgrešila čas.

Vraga, kar naprej prehitevam, hitrost pa celo ubija! (Dokaz je celo na tem blogu, v postu o gradnji sem namigovala o pranju filmskega denarja- ne, nisem imela konkretnih virov- in glej ga zlomka,   pol leta  kasneje smo slišali o tem. )

Prisežem pa, začela se bom obnašat tržno. Sem se že trudila, ampak premalo vneto.

Prvi korak: dotičnemu gospodu bom ponudila spesnenje kontraudarca v stilu Prekletstvo 333 belih konjev in enega osla.

Drugi korak: lotila se bom mega projekta Trpljenje mladega Murka.

Tretji korak: Tiho bom sedla v kot in čakala.

Na uvedbo Univerzalnega Temeljnega Dohodka.

Po vezah (ja, brez ne gre) sem  od slovenskega paparazza dobila fotko Urške in Aleša in flagrante. Pričakujem, da mi bo katero rumeno uredništvo ponudilo ugoden odkup. No, se že učim.

  • Share/Bookmark

Dragi siolov admin,

6.04.2009

Email.si incom se je očitno spuntal do konca in ne dobim nobene pošte na te naslove in je vsaka blogovska komunikacija nemogoča.

Ž nekajkrat sem skušala zamenat nastavitev s poštnim predalom, pa mi WP prijazno odgovori, da dobim potrditveni link na novi email. Glej ga zlomka (ta je spet v podrobnostih), linka pa od nikjer?

Če bo kdo to utegnil prebrati, hvala za ukrepanje.

  • Share/Bookmark

Prehod- filmska premiera

19.03.2009

Sinoči je bila v Kinoklubu Vič premiera filma Prehod.

Presenetljivo gledljivo.
Sicer sem si želela, da se film poglobi v način, kako vseobsegajoča manipulativna organizacija Zom deluje- malo površno, oziroma naivno je  psihološki teror prikazan za tiste, ki se bolj ukvarjamo s takšnimi temami. Vsa vprašanja so namreč pometena v magični simbol in na koncu jih je več kot odgovorov, kar je sicer za zf žanr popolnoma pričakovano.

Ljubezenska zgodba pa bi lahko bila za nekaj nians močnejša vse do konca.

A glej presenečenje!, stvarca ima začetek, jedro in konec! Vse troje dinamično, tekoče in razumljivo,  glasba v izvedbi Rožmarink pa enkratna. Trupel ravno prav, ljubezenski prizori realistični in ni  sledi o cankarjanski materi, zapitem očetu ali o prizoru, ki te sili razmišljati, o čem že ravnokar besno razmišlja glavni junak.
Ni me prepričala le estetika. Že res, da naj bi bili umetniki  zanemarjene kreature, pa vseeno…
Igralci so se izkazali, najsi bodo liki hladno lepi, nemarni ali nevarno očarljivi, kakor tudi sodelujoča ekipa.

Pohvalno, da je iz državne malhe financiran projekt, ki je politično nekorekten tako za leve kot za desne, saj oboji hlepijo po kontroli s pomočjo takšnih in drugačnih manipulacij.

Kot so nekje že napisali, ko je film v Portorožu prejel nagrado publike, gre za pravo osvežitev. Ampak z ledenim tušem.

Publika pa je bila mlačna, zdolgočasena, vse skupaj bolj komemoracija kot premiera, še prometni znak iz sebe iztisne več življenja. Film si je zaslužil manj mlačen sprejem.
Nagradno vprašanje: bo za Prehodom Izhod ali Slepa ulica?

Odgovor je odvisen od tega, kdo pa vam pere možgane.

Ne rečt, da nihče. Je naš pesnik  že davno skoval zgovoren napis za na pasjo ovratnico:

“Jaz sem tvoj pes. Čigav pes si pa ti?”

Torej?

  • Share/Bookmark

Skrivnosti, skrivnosti

15.12.2008

Če se radi igrate s Google-earth, boste v globinah perujskih jezer našli veliko  podvodnih mest. Žal v naši Mlaki (pa tudi v sosednji ne) voda ne skriva potopljenih mest.

Sicer pa dopuščam možnost, da je slovensko Atlantido prerasel mulj :) .

Seveda tole odkritje ni zraslo na mojem zeljniku, sem pa pohitela pobrat s tujega. 

Pozabavajte se sami, boste naleteli na čudovite zadeve.

  • Share/Bookmark

Božje sporočilo

6.12.2008

Zaradi hude finančne krize,

s katero se v tem trenutku vsi soočamo,

bo v duhu varčevanja do nadaljnjega

luč na koncu tunela  ugasnjena .

 

Vaš večno vdani Bog

  • Share/Bookmark

Moja prva

17.11.2008

Kaj naj rečem poleg tega tukaj?

 

The first cut is the deepest ?

Jssmdonstok :cool:

  • Share/Bookmark

Gradnja s prevodom

24.10.2008

Kot je pravilno ugotovil Blitz, se Slovenci spoznamo na vse. Ker imamo nacionalno prirojeno željo po lastni hiški, nam je gradnja najbližja in jo lahko enostavno prevedemo v filmski jezik.

Hotelir (naročnik) si zaželi objekt za nastanitev gostov in najame firmo (producenta), ta pa vodjo gradbenega projekta (režiserja), ki mu bo lahko pral možgane, če se zadeva sfiži. Ali pobral smetano , če se slučajno ne.

Ker gradbeniki morajo delati, čeprav škodo, ljudi z denarjem pa je vedno manj, si firme ali vodje projekta – ali primerki, ki so oboje v eni osebi, poleg pa še dostikrat vodovodarji, pleskarji in celo kelnarji- penzionček postavijo za lastne ne-potrebe (referenca), čeprav jim ni popolnoma jasno, kaj bodo z njim.

Najprej je treba najti parcelo (scenarij), kjer bo umotvorina stala. Idealno je, če je poleg odlične lege (aktualna umestitev v prostor in čas) na zdravem terenu (dobra zgodba), prave velikosti (dovolj manipulativnega prostora za dodelavo) in uporabnosti (dialogi in dramaturgija) tudi poceni, zato se dostikrat lotijo nadomestne gradnje (adaptacije literarnega dela ali že obstoječega scenarija), ali celo počakajo dediščino (avtor je mrtev vsaj sedemdeset let.)

Zaželeno je, da je v atraktivnem predelu, na trdnih  tleh in po možnosti brezplačna. (Režiser je tudi scenarist). Če je kdo pripravljen pljuniti par metrov vukojebine zastonj, je projektant pripravljen izsušiti močvirje ali preseliti medvede.

Stroka se bo sicer strinjala, da se pri parceli ne splača šparati. Še tako lepa hiša na hudi strmini ali bogu za hrbtom nikoli ne doseže vrednosti tiste na spodobni posesti. A stroka ometa s tujim po koprivah in lahko pametuje, praksa pa gleda na denar.

Firma (producent) naredi finančni plan. Možnosti je več, lahko stane veliko in se atraktivno turistično gradnjo odlično iztrži, lahko se vloži minimalno in se ne dobi nič, lahko se eksperimentira, ali pa se požvižga na možnost, da se gostu prvo noč usuje strop na glavo. Važno, da dočaka rešilca v prijetni družbi čedne sobarice (igralke).

Po izdelanem arhitektovem načrtu (režiser ima z razliko od vodje v gradbeništvu tudi to funkcijo!), pride na vrsto kupčkanje gradbenega materiala (prilagajanje in predelava scenarija po režiserjevih željah). Optimalno je, če večino tega najde na parceli sami. Ni le racionalno, tudi zgradba se boljše vklopi v okolje. Če je parcela slabe morfološke sestave, vodja manjkajoče naroči v bauhausu   in ker običajno firma ni pripravljena prav veliko investirati v gradbeni material, kakšno samokolnico peska in gline privleče iz obrežja Save.

Vodja nato izbere in nabere izvajalce, oziroma podizvajalce: zidarje, vodovodarje, električarje… ( snemalce, tehnike, lučkarje…), skratka ekipo, ki bo pod njegovo taktirko izmolzla maksimalno iz dane zemlje in turistično destinacijo naredila zanimivo  in uporabno.

Skratka, po borbah z bolj ali manj strokovnim kadrom, z zahtevnim naročnikom in s škrtim delodajalcem vodja projekta naredi, kar pač naredi. Nekaterim je pomembno, da jim bodo še kdaj zaupali podobno nalogo, drugim se fučka, saj so se odločili, da bodo po master pikniku uporabili hotelček za karitasovo skladišče.

Pred otvoritvijo pa seveda še najvažnejše- osebje (igralci), ki ga je treba naučiti, kako postopati z obiskovalci in ki bo ravno prav prijetno, diskretno, servilno, toplo, pa kljub temu opazno in vedno na pravem mestu ob pravem času.

Na kakšne turistične postojanke lahko naletimo? Toliko je možnosti, koliko je okusov. V tujini lahko najdemo hotel na  čudoviti parceli z malo luksuza, a z izvrstnim osebjem, kamor se radi vračamo. Lahko je  noro dobro in že zunaj  obstanemo z odprtimi usti. Včasih je motel čisto spodobno povprečje, pa osebje  potegne stranke kot za šalo. So takšni, ki bi si jih najraje ogledali le od daleč, a tudi v sebi skrivajo prijetna presenečenja .

Ne bomo se ozirali po domačih turističnih kapacitetah, saj v glavnem o njih vemo vse , ne da bi vstopili. O svetlih  izjemah  morda drugič.

Ja, in včasih se postavi kar nekaj le zato, da se denar zapravi .

Ali pa morda le opere?

  • Share/Bookmark

Nekaj za našo generacijo

8.10.2008

V teh letih,
ko ti srce zaigra,
pa se ustavi
in občutiš nemir,
ko se ti pred očmi zamegli
in v glavi zavrti
Ne ustraši se,
to ni ljubezen.

 To je infarkt!!!

 
  • Share/Bookmark